Zakaj so mi psihedeliki pomembni

Naj vam povem, kaj mi pomenijo psihedeliki. Nimam kakšnih posebnih zdravstvenih in meni posebno motečih vedenjskih težav, a zaradi motnje pozornosti, oziroma hiperaktivnosti, kot so jo takrat v 80-ih še diagnosticirali, sem se kot otrok vedno počutil kot tujec v tuji deželi.

Imel sem hude težave pri ponotranjenju kulturnih vzorcev obnašanja in razmišljanja, učenje za šolo mi je bila nočna mora in potrata časa. Sem pa zato odlično sledil vsemu tistemu, kar je pritegnilo mojo pozornost in tako sem večino prostega časa v otroštvu posvetil branju poljudnoznanstvenih knjig, eksperimentiranju in raziskovanju življenja.

Tako so fizika, kozmologija, elektronika, biologija, kemija in sorodne znanstvene vede postale moja obsesija v iskanju odgovorov na velika vprašanja o tem, kdo sem, od kod prihajam, kje sem in kam grem.

Nekoč, na začetku srednje šole, sem naletel na knjigo o halucinogenih snoveh in tam prvič izvedel za psihedelike in sorodne halucinogene. Intuitivno sem se takoj zavedel, da so to pomembna orodja, mogoče poleg znanstvene metode celo najpomembnejša orodja za iskanje odgovorov o bivanju. Želel sem si na tem področju delovati kot znanstvenik, a kaj kmalu mi je postalo jasno, da zaradi prohibicije drog to ne bo izvedljivo. Takrat mi še ni bilo jasno, zakaj so psihedeliki prepovedani na enak način kot narkotiki, poživila in nasploh droge, ki povzročajo odvisnost in zdravstvene težave. To mi sicer tudi danes ni popolnoma jasno, čeprav se sedaj vsaj zavedam, da gre za stvar kulturnega boja, oziroma ideologije, in da zato ni nujno, da je razlog racionalen in meni razumljiv.

Kmalu sem začel eksperimentalno raziskovati različne halucinogene, kot so na primer: kanabis, deliranti, disociativi, kot so listi Salvie divinorum, harmala alkaloidi, izločeni iz semen Peganum harmala, in številni drugi. Kmalu sem tudi ugotovil, da so kanabis in deliranti bore malo uporabni za moje namene, Salvia divinorum pa preveč transcendentalna in daleč preveč nerazumljiva za mojo človeško pamet.

Kar me je najbolj pritegnilo, so bili harmala alkaloidi, ki so sicer učinkovine v znanem amazonskem napitku ajavaski. V nekaj izkušnjah z njimi, se mi je pogled na svet močno spremenil, vsekakor na bolje. Postale so mi jasne lastne omejitve, strahovi, in vse, kar mi je onemogočalo prijetno bivanje v svetu, kakršen je. Osebnostno sem se močno spremenil, postal sem bolj samozavesten in odprt.

Odgovori na vprašanja, ki sem si jih postavljal v otroštvu, pa so prišli šele, ko sem začel eksperimentirati s psihedeliki kot so psihedelične gobe, razne psihedelične rastline in množica sintetičnih psihedeličnih učinkovin. Neizmerno me je pritegnila njihova zmožnost ohranitve treznega uma v kombinaciji z razširjeno zavestjo. S čisto pragmatičnega stališča lahko trdim, da brez teh izkušenj ne bi zaključil študija, doktoriral, si našel službe, v kateri uživam, ter si ustvaril družine in doma. Kdo ve kakšen zagrenjenec bi bil in kaj bi počel, a gotovo ne bi postal s seboj zadovoljen ta, ki sem. Alkohola in drugih drog praktično ne uporabljam, kar je dosežek, ki ga prav tako pripisujem psihedelikom. Prav tako jim pripisujem tudi uspešno izogibanje televiziji, masovni kulturi, ideologijam in vsem ostalim blodnjavim načinom tolaženja pred eksistencialno tesnobo.

Danes psihedelike sorazmerno redko uporabljam. Na večino vprašanj sem že dobil odgovore, za velika vprašanja pa je še vedno čas kasneje. Sploh pa zaradi družine, službe in drugih dejavnosti nimam več dovolj časa zase. Se pa poskušam pripraviti do tega, da se s samim seboj v intenzivnem psihedeličnem stanju posvetujem vsaj enkrat ali dvakrat na leto, kajti bojim se, da bi odgovore sčasoma pozabil, saj večino uvidov ni možno artikulirati in zapisati z besedami. In prav ta neizrekljivost je glavna težava psihedelikov, oziroma je prej pomanjkljivost jezika. Teh izkušenj ni možno opisati, treba jih je doživeti. Vsaka psihedelična izkušnja, pa še tako kratka, je velik misterij.

Danes razumem zakaj so našim prednikom psihedeliki tako veliko pomenili. Razumem čemu so jih vrači in zdravilci uporabljali, ko je bilo potrebno najti odgovore na težka vprašanja. Razumem, kako so psihedeliki omogočili duhovni razvoj človeške vrste. Razumem pa tudi, da smo kot civilizacija popolnoma izgubili kompas, ko smo se v svoji nadutosti odpovedali uporabi teh dragocenih orodij in transcendentalnim izkušnjam na sploh. S tem smo se odpovedali iskanju občutljivega ravnotežja med redom in kaosom, odpovedali smo se imperativu resnice, odpovedali smo se vrednotenju vrednot, zašli smo v brezup, nihilizem, depresijo in avtomatizem. Ne razmišljamo več s svojim kritičnim umom, pustimo se voditi resentimentom in trenutnim koristim. Postali smo zombi civilizacija. Mrtvi, ki se ne zavedajo, da so umrli.

A zaupam v moč človeškega duha, ker se ta izkazuje v izjemnih dejanjih posameznikov. Potrebujemo več izjemnih posameznikov, ki bodo mrtvece obudili k življenju in verjamem, da bodo pri tem psihedeliki v bližnji prihodnosti postali ključno orodje. Živimo v zanimivih časih in lahko postanemo veliko več od tega kar smo sedaj.

 

Ferdo, 42 let